Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost

Izola, 18. september 2024 – V Izoli so ob prisotnosti visokih političnih gostov odprli Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki letos poteka pod geslom Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost. Tradicionalni dogodek, ki vsako leto privabi številne udeležence na slovensko obalo, stremi k ozaveščanju o morju in obali ter o potrebi po uravnoteženju njunega gospodarskega potenciala in okoljske trajnosti. Skozi leta se je dogodek razvil v eno izmed ključnih platform za srečevanja in izmenjavo izkušenj med vsemi štirimi makroregionalnimi strategijami EU. Takšna povezovanja omogočajo hitrejši napredek, spodbujajo inovativne ideje, ustvarjajo sinergije ter prispevajo k boljšim rezultatom in višji dodani vrednosti za makroregionalno sodelovanje.

Na uradnem odprtju 9. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2024 so kot slavnostni govorniki nastopili župan Občine Izola Milan Bogatič, minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije Aleksander Jevšek ter državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Marko Štucin.

Župan Občine Izola, g. Milan Bogatič,  je na novinarski konferenci izpostavil pomen Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je skozi leta postal ključna platforma za sodelovanje lokalnih ter mednarodnih deležnikov, in povedal, da ga je Evropska komisija v svojem nedavnem poročilu prepoznala kot zgleden primer učinkovitega povezovanja makroregij. Posebej je poudaril dogodek na temo gradbenih posegov v morju in na morskem obrežju, ki bo potekal 19. septembra v izolski Manziolijevi palači. Posvet sta v okviru Tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za kakovost okolja ter Nacionalnega odbora Desetletja oceanov (NODO) zasnovala Robert Turk, predsednik Odbora za okolje in prostor Občine Izola in prof. Dušan Žagar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, v sodelovanju z Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola ter koordinatorjem Kakovosti okolja EUSAIR, Mitjo Bricljem. »Gre za razpravo o preprečevanju ali zmanjševanju negativnih vplivov na morski in obrežni ekosistem ob gradbenih posegih v morju in na morskem obrežju, kar je izjemno aktualna tema tudi za priobalni pas med Koprom in Izolo. Pri tem si poleg EU-sredstev želimo aktivnejše vloge države – tudi pri zagotavljanju sofinanciranja. Nesporno gre za projekt državnega pomena, ki ne more biti zgolj na plečih lokalnih skupnosti in sredstev EU, katerih delež se znižuje zaradi vse večje razvitosti Slovenije. Celoten proces je bil do sedaj voden po najboljših praksah in Slovenija mora biti ponosna na to, da EUSAIR prepoznava ta prostor kot vzorčen primer integriranega upravljanja kopnega in morja,« je pojasnil župan in ob tem izpostavil, da tak pristop odlično ponazarja pomen povezovanja strokovnjakov na lokalni, regionalni in mednarodni ravni ter predstavlja primer dobre prakse pri iskanju rešitev za izzive v vseh štirih makroregijah, še posebej v Jadransko-jonski.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek se je zahvalil vsem partnerjem, ki so prispevali k uspešni organizaciji dogodka v Izoli, ki zagotovo postaja osrednje mesto izmenjave dobrih praks med vsemi štirimi makro-regionalnimi strategijami EU. Slovenija ima izjemno geostrateško lego v EU, leži na stičišču treh makro-regionalnih strategij, je dobro vpeta v energetske, transportne in druge povezave EU, kar predstavlja potencial za še uspešnejše sodelovanje. Po njegovih besedah v makroregionalnem prostoru regije in države delijo skupne izzive s katerimi se lahko učinkovito spoprijemamo le če sodelujemo. Sodelovanje prispeva k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Najboljši način za učenje je pogled preko meja. Ko izvemo več o uspešnih čezmejnih praksah, lahko učinkoviteje uporabimo svoje vire. Zaščita morja ne bi bila uspešna brez sodelovanja in prav tu lahko uporabimo okvir sodelovanja, ki ga ponujajo makroregije. »Rezultati projektov čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni potrjujejo, da je vredno investirati v sodelovanje. Uspešna kandidatura Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 in izvedba skupnih naložb sofinanciranih s sredstvi EU, ne bi bila mogoča brez uspešnega čezmejnega sodelovanja med mestoma,« je zaključil minister Jevšek.

Marko Štucin, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je poudaril, da je makroregionalno sodelovanje priložnost, da s svojim znanjem in izkušnjami razvijamo sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, po drugi strani pa lahko v alpski makroregiji izmenjujemo dobre prakse z najrazvitejšimi državami v Evropi. “Slovenija v letu 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo in veseli nas, da slednje že prinaša konkretne rezultate. Na pobudo slovenskih deležnikov bo v času našega predsedovanja podpisana namera o vzpostavitvi makroregionalnega Središča za krožno gospodarstvo v Alpah, ki ga bodo vodile slovenske inštitucije. S tem Slovenija prevzema pomembno odgovornost na področju, ki bo v okviru te makroregije v prihodnosti ena izmed prioritet. Poleg krožnega gospodarstva je prioriteta slovenskega predsedovanja alpski makroregionalni strategiji tudi kakovost življenja za mlade v Alpah in trajnostno upravljanje z vodami. Na tem področju smo organizirali poseben dogodek za mlade iz Alpske regije v Kamniku, kjer so mladi spoznavali posledice in proces obnove po lanskoletnih poplavah. Na podlagi tega smo skupaj z mladimi v pripravili priporočila za ozaveščanje mladih o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami v alpskem prostoru,” je še povedal državni sekretar Štucin in povabil na sklepni dogodek slovenskega predsedovanja 14. in 15. novembra na Brdu pri Kranju.

V nadaljevanju je potekal visoki politični panel z naslovom Kohezijska politika po letu 2027: makroregije in EU-programi – usklajevanje pristopov pri naslavljanju skupnih izzivov. Na njem so sodelovali ugledni govorci, med drugimi Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije, Domagoj Mikulić, državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in sklade Evropske unije Republike Hrvaške ter Sławomir Tokarski, direktor z Evropske komisije. Panelisti so se osredotočili na prihodnost kohezijske politike in usklajevanje programov EU za trajnostni razvoj v vseh štirih makroregijah.

Domagoj Mikulić, državni sekretar, Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU Republike Hrvaške, je izrazil hvaležnost za priložnosti, ki jih imamo in jih bomo ustvarjali v prihodnosti na področju kohezijske politike in makro-regionalnega sodelovanja. Ministrstvo za regionalni razvoj in EU sklade Republike Hrvaške je leta 2023 začelo posvetovanja z glavnimi deležniki, da bi oblikovalo nacionalno stališče o prihodnosti te politike. Mikulić je poudaril, da mora kohezijska politika ostati osredotočena na zmanjševanje razlik med regijami EU, spodbujanje dolgoročne konvergence in zmanjševanja vrzeli med manj in bolj razvitimi regijami EU ter državami članicami. Prav tako je izpostavil pomembno vlogo makro-regionalnih strategij, ki z institucionalnim sodelovanjem in prenosom znanja prispevajo k kohezijskim ciljem, ter pohvalil uspešno sodelovanje s Slovenijo v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška.

»Letošnji panel o prihodnosti kohezijske politike  je pomemben za javnost, da sedaj, ko smo sredi izvajanja finančne perspektive 2021-2027, razmišljamo in ustvarimo cilje prihodnje sedemletne finančne perspektive skupaj z ljudmi, da bodo lahko državljani evropske unije imeli čim več koristi od teh sredstev tudi v prihodnje. Evropski državljani namreč vedno bolj čutijo, kako pomembne so povezave, tudi makroregionalne strategije, prav v času kriz«, je dejal Dr. Sławomir Tokarski, direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije. Evropska komisija se vedno z veseljem odzove povabilom v uspešna lokalna okolja, kot je Izola. »Čestitam organizatorjem za organizacijo tega dogodka in odlično časovno umestitev, ki ravno sovpada s predstavitvijo kolegija komisarjev EU, hkrati pa se pripravlja nov finančni razrez, zato je sedaj pravi čas za načrtovanje skupnih projektov v makroregiji in širše, kjer bo Slovenija igrala še naprej pomembno vlogo« je še dodal Dr. Tokarski.Na sliki iz leve Marko Štucin, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Iztok Škerlič, direktor, JZP Izola, Sławomir Tokarski, direktor z Evropske komisije, Milan Bogatič, župan, Občina Izola, Aleksander Jevšek, minister, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in Domagoj Mikulić, državni sekretar, Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU Republike Hrvaške.

Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij vse do petka, 20. septembra, ponuja pester program dogodkov, odprtih za javnost, ki vključujejo teme o kohezijski politiki 27+, krožnem gospodarstvu, digitalizaciji, pametni specializaciji, mehkih veščinah in gradbenih posegih v morju ter na kopnem. Posebna pozornost bo namenjena tudi viziji in poslanstvu Desetletja Združenih narodov na področju znanosti o oceanih za trajnostni razvoj 2021–2030, kar dodatno poudarja globalni pomen dogodka. Slovenija kot edina država v celoti sodeluje v kar treh od štirih strategij, zato je tudi pravi kraj za srečevanje vseh deležnikov.

Dogodki, namenjeni širši javnosti, bodo potekali v Manziolijevi palači in v prostorih raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Pričakujemo, da se bo v Izoli v tem tednu zvrstilo več kot 300 udeležencev iz 20 evropskih držav.

Med glavnimi dogodki, 9. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij je v četrtek 19. septembra, potekal posvet tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za Kakovost okolja (TSG3), z naslovom ‘Gradbeni posegi v morju in na morskem obrežju in doseganje dobrega okoljskega stanja morja’. Posvet sta v okviru Tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za kakovost okolja ter Nacionalnega odbora Desetletja oceanov (NODO) zasnovala Robert Turk, predsednik Odbora za okolje in prostor Občine Izola in prof. Dušan Žagar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, v sodelovanju z Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola ter koordinatorjem Kakovosti okolja EUSAIR, Mitjo Bricljem

Uvodoma so cilje delavnice predstavili: Robert Turk, predsednik Odbora za okolje in prostor OI, Senad Oprašić EUSAIR koordinator stebra Kakovost okolja in Helena Sundbald Schäfer iz Generalnega direktorata za regionalni razvoj in mestno politiko Evropske komisije. Iztok Škerlič direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola je predstavil vlogo zavoda pri načrtovanju priobalnega pasu Izola-Koper s finančno pomočjo projekta FP EUSAIR. Posvet se je nadaljeval z obravnavo naravnih danosti slovenskega morja in morskega obrežja. Predstavnica z Naravoslovnotehniške fakultete oddelka za geologijo, Univerze v Ljubljani je predstavila geologijo slovenske obale, pri čemer je poudarila, da je potrebno ob načrtovanju kakršne koli gradnje upoštevati nevarnost pod flišnimi klifi, morebitne kraške votline v apnencu in morebitne prisotnosti žveplenih izvirov. Sledila je predstavitev predstavnika Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se je osredotočila na biotsko pestrost slovenskega morja in morskega obrežja.

Predstavnik Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je spregovoril o dvigu gladine morja in obalnih poplavah v severnem Jadranu. Opozoril je, da verjetnost ekstremnih scenarijev (kot je dvig gladine morja za več kot dva metra) ni zanemarljiva, kar pomeni, da je višja, kot bi si želeli. Dodal je, da bi bile potencialne posledice izjemno obsežne, zato nizka zanesljivost napovedi ne pomeni, da je verjetnost teh scenarijev nizka. V nadaljevanju so se osredotočili na značilnosti gradbenih posegov v morju in na morskem obrežju.

Predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so izpostavili, da so v Pomorskem prostorskem planu jasno opredeljene odgovornosti za načrtovanje in upravljanje morja ter obale, usklajeni sektorski interesi in formalizirane obstoječe rabe. Predstavili so obremenitve obalnih konstrukcij ob dvigu morske gladine ter poudarili, da lahko dvig srednje gladine morja poveča vpliv valov na obalne strukture in obalo. Povečana obremenitev valov na obalne strukture zahteva okrepitev, dvig ali prenovo teh konstrukcij, pri čemer je nujno, da se ustrezni ukrepi sprejmejo v soglasju med prostorskimi načrtovalci, biologi in gradbenimi inženirji. V nadaljevanju so izpostavili poplavno varnost Pirana v luči podnebnih sprememb. Opozorili so, da se bo pogostost poplav povprečno podvojila za vsakih 10 cm dviga morske gladine, pri čemer niso upoštevani vplivi vremenskih dogodkov. Ocenjujejo, da se lahko letna škoda v Piranu, ki trenutno znaša 0,68 milijona evrov, v najekstremnejšem scenariju dviga morske gladine poveča na približno 10,2 milijona evrov. Najbolj ranljivi so stanovanjski objekti, kar bo povečalo finančno breme za prebivalce in lokalno skupnost.

Predstavnik društva Morigenos je naslovil izzive podvodnega hrupa z uvedbo “tišjih con”, zmanjšanje hitrosti plovil ter vlaganje v tehnološke inovacije, kot so tišja zasnova in propulzijski sistemi ladij, ter vzpostavitev standardov za hrup. Predstavnik Nacionalnega inštituta za biologijo je kot ključno izpostavil razumevanje, kje želimo graditi ter kakšne so naše možnosti in omejitve ter poudaril, da je obnova teh habitatov pogosto dražja in zahtevnejša od njihove zaščite. V tem kontekstu je bilo s strani Inštituta za vode RS predstavljena analiza zasipavanj podvodnih habitatov na primeru Koprskega zaliva. Zasipavanje bentoških habitatov v priobalnem pasu ni sonaravna rešitev. Manevri ladij nakazujejo na dodaten vir zasipavanja bentoških habitatov zaradi povzdigovanja in premeščanja sedimenta iz sredine zaliva na priobalni pas. Opozorjeno je bilo, da vse kar gradimo v morju ali ob njem, vpliva na njegovo dinamiko, podobo in našo zaznavo prostora.

V zadnjem delu posveta so se osredotočili na prihodnost, na ključne smernice in ukrepe za trajnostno gradnjo v morskem in obalnem okolju. Predstavnica ZRS Koper je predstavila izzive pri implementaciji Zakona o obnovi narave. Pozornost je potrebno usmeriti na temeljne razloge za izgubo biodiverzitete, onesnaževanja in podnebnih sprememb ter povezovanje ukrepov s človekovim in družbenim dojemanjem narave.

Ključna priporočila prostorske ureditve načrtovane s Pomorskim prostorskim planom Slovenije so: zmanjšanje fizičnih in hrupnih vplivov, vzpostavitev con s prilagojenimi standardi glede na značilnosti posameznih območij, sodelovanje pri spremljanju stanja na terenu ter spodbujanje trajnostnega razvoja obalnega območja. Ob koncu posveta je beseda ponovno pripadla Robertu Turku, ki je s svojo predstavitvijo Preobrazbene spremembe pri načrtovanju in izvajanju gradbenih posegov v morju in na morskem obrežju zaključil posvet. Opozoril je na potrebo po drugačnem pogledu na morsko in obalno okolje, ki ga pogosto dojemamo kot prazen prostor, pripravljen za izrabo. Poudaril je tudi nujnost povečanja uporabe znanja o oceanih, od oceanografije in biologije do gradbenega inženiringa, ter povečanja razumevanja in rešitev za upravljanje ekosistemov, ki so podvrženi večkratnim stresorjem.

Drugi dan posveta je bil posvečen 30. obletnici delovanja Medvladne oceanografske komisije v Sloveniji (IOC UNESCO). Ob tej priložnosti so predstavili tudi publikacijo ‘Zrcala morja: ko se srečata znanost in umetnost’, ki združuje znanstvene dosežke z umetniško vizijo, ki je izšla v okviru projekta EUSAIR Facility Point – Supporting the EUSAIR governance for improved cooperation, ki je sofinanciran iz sredstev Evropske Unije v okviru programa Interreg IPA ADRION 2021-2027.

Zaključki sestanka bodo posebej pomembni tudi za celoten Tržaški zaliv, saj je JZP Izola 22. marca 2023, podpisal memorandum ‘Trieste Memorandum for Sustainability, Energy and the Environment’, kot podporna točka za strategijo EU za Jadansko-jonsko makroregijo. Glavni rezultat podpisa memoranduma v Trstu je izmenjava inovativnih strategij, idej ter mnenj, predvsem pa zavedanje o tem, da je okoljsko krizo mogoče premagati le s sodelovanjem. Poleg JZP Izola so memorandum podpisali tudi Posoški razvojni center, regija Emilia-Romagna, Veneto in Furlanija – Julijska krajina, Istrska ter Primorsko-goranska županija s Hrvaške in Dežela Koroška iz Avstrije.

Vabimo vas na deveti Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo potekal v Izoli in Portorožu od 16. do 20. septembra 2024. Tradicionalno je dogodek namenjen ozaveščanju o morju in obali ter potrebi po uravnoteženju njihovega gospodarskega potenciala in okoljske trajnosti. Skozi leta pa se je razvil in postal prepoznan kot eden osrednjih dogodkov, kjer se srečujejo vse štiri makroregionalne strategije EU in izmenjujejo mnenja o pomembnih temah. Takšna izmenjava izkušenj omogoča hitrejši razvoj makroregionalnega sodelovanja, ustvarja nove ideje in pristope, gradi sinergije ter na koncu prinaša boljše rezultate in večjo dodano vrednost za makroregionalno sodelovanje.

Letošnje teme se dotikajo razmišljanj o kohezijski politiki 27+ in tudi krožnega gospodarstva, digitalizacije, pametne specializacije, veščin in gradnje na morju in morskem obrežju. Poleg tega bo pozornost namenjena viziji in misiji desetletja oceanskih znanosti za trajnostni razvoj 2021–2030 Združenih narodov.

Organizatorji obljubljajo številne zanimive aktivnosti. Dogodek združuje politike, strokovnjake, civilno družbo in zainteresirano javnost na vseh ravneh – lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni.

Tradicionalno dogodek poteka teden pred dnevom sredozemske obale, 25. septembra. 25. september je bil izbran kot dan sredozemske obale v čast Sloveniji, ki je kot prva država v sredozemski regiji leta 2009 ratificirala Protokol o celostnem upravljanju obalnih območij (ICZM).

Občina Izola je skupaj z Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola) vzpostavila projekt Podjetniškega inkubatorja Morje in objavila izbor za najperspektivnejše podjetniške ideje ‘Eno morje idej 2024‘. Organizacija podjetniškega izbora ‘Eno morje idej’ je namenjena spodbujanju podjetništva in podpori razvoju inovativnih podjetniških idej v lokalnem okolju. Z izborom želijo prepoznati posameznike ali ekipe z inovativnimi idejami in jim omogočiti nadaljnji razvoj njihovih podjetniških idej v okviru inkubatorja.

Podpis partnerske pogodbe na novinarski konferenci na Občini Izola, 27. 6. 2024. Na sliki (z leve): Primož Patru, predsednik uprave Dinit d.o.o., Iztok Škerlič, direktor JZP Izola, Milan Bogatič, župan Občine Izola, in Nataša Čerin, podžupanja Občine Izola.

Projekt je del širše strategije Občine Izola za krepitev lokalnega podjetniškega okolja. S tem se občina odziva na potrebe po inovacijah in novih podjetniških iniciativah, ki bodo prispevale k trajnostnemu gospodarskemu razvoju. Na junijski novinarski konferenci ob najavi podjetniškega izbora ‘Eno morje idej’ je župan Milan Bogatič poudaril pomen podjetništva za lokalno skupnost: “Veseli smo, da lahko z vzpostavitvijo Podjetniškega inkubatorja Morje in natečajem ‘Eno morje idej 2024’ prispevamo k razvoju podjetniškega okolja v naši občini. Naša prizadevanja niso le v ustvarjanju novih podjetij, temveč tudi v izboljšanju zaposlitvenih priložnosti in povečanju dodane vrednosti v lokalnem gospodarstvu,” je dejal. Podžupanja Nataša Čerin je dodala, da so aktivnosti občine, vključno s podjetniškimi zajtrki in javnim razpisom za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva, pomemben del strategije za spodbujanje podjetniške aktivnosti in inovacij v občini Izola.

Izbor ‘Eno morje idej 2024’: Priložnost za inovativne podjetniške ideje

V sklopu začetnih aktivnosti inkubatorja Morje je organiziran izbor za najperspektivnejše podjetniške ideje, imenovan ‘Eno morje idej 2024′. Ta izbor bo odprl vrata številnim novim podjetniškim pobudam, ki bodo prispevale k razvoju novih podjetij in projektov v občini Izola in širši regiji.

Namen izbora je prepoznati in podpreti posameznike in ekipe z obetavnimi idejami, ki lahko prispevajo h gospodarski rasti in razvoju podjetniškega okolja. Kandidati bodo svoje ideje predstavili strokovni komisiji, sestavljeni iz uglednih podjetnikov in strokovnjakov. Rok za oddajo prijav je podaljšan do 30. oktobra 2024. Vse ostale aktivnosti ostajajo nespremenjene. Komisija bo izbrala najobetavnejše ideje v novembru. Finalisti bodo svoje ideje predstavili na zaključnem dogodku decembra, kjer bodo razglašeni zmagovalci.

Zlati partner izbora je podjetje Dinit d.o.o., ki je prispevalo denarna sredstva v podjetniški nagradni sklad, kateri bo v celoti namenjen nagrajencem izbora. Podjetje Dinit podpira inovativnost in podjetniški duh v lokalni skupnosti ter izbor vidi kot ključno platformo za spodbujanje podjetništva na vseh ravneh.  Prepričani so, da mora biti primarni cilj skupnosti ustvarjanje novih idej in podjetniških iniciativ. Med partnerji, ki so finančno podprli izbor, sta tudi lokalni podjetji Emigma d.o.o. in Elmarkt d.o.o.

Nagrajenci izbora bodo poleg denarnih nagrad deležni tudi mentorstva in svetovanja s strani uveljavljenih podjetnikov, kot sta Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360 d.o.o. in Andrej Jereb, ustanovitelj in direktor podjetja Center Jereb d.o.o. ter podjetniške svetovalke Martine Šavron. Pomemben partner izbora je tudi Center odličnosti InnoRenew CoE, ki bo zmagovalcem omogočil dostop do sodobne tehnološke opreme za razvoj prototipov njihovih podjetniških idej. Nagrada tako ne bo le finančna, saj vključuje tudi možnost vključitve v Podjetniški inkubator Morje, kjer bodo podjetniki imeli dostop do vseh potrebnih sredstev in podpore za uspešen zagon svojih podjetij. V septembru je predvidena tudi posebna delavnica za dijake izolskih poklicnih srednjih šol, kjer jim želijo približati podjetniško razmišljanje in morebiti spodbuditi višje letnike, da se prijavijo na izbor.  Prav tako bodo potekale predstavitve na fakultetah primorskih univerz ter na posebnem dogodku za študente Univerze na Primorskem.

Za več informacij o Podjetniškem inkubatorju Morje in izboru ‘Eno morje idej 2024’ obiščite spletno stran: www.inkubator-morje.si ali kontaktirate JZP Izola (Tina B. Kregar ali Iztok Škerlič).

Občina Izola je v sodelovanju z Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola), tudi za obdobje do leta 2029 pridobila projekt podporne točke za Evropsko strategijo za Jadransko-Ionsko regijo (EUSAIR). Projekt EUSAIR Facility Point, prvi in izredno pomemben projekt JZP Izola, ki v Izoli poteka že od leta 2016, se tako nadaljuje. Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru programa Interreg IPA ADRION 2021–2027.

Foto: Jaka Ivančič

Makroregionalne strategije Evropske unije (MRS EU) predstavljajo celovit okvir EU za reševanje skupnih izzivov, v geografsko povezanih območjih, kjer je potrebno iskati rešitve, ki presegajo nacionalne meje. Strategija EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) je bila potrjena leta 2014 in je tako postala tretja makroregionalna strategija v EU. Poleg slednje delujejo še baltska, alpska in podonavska makrostrategija.

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja MRS EU je ključen dobro delujoč sistem upravljanja z utečeno in kvalitetno strukturo za podporo upravljanju, ki izvaja naloge kot skupni sekretariat za MRS EU. Na pobudo EU so bile oblikovane stabilne podporne strukture MRS EU, ki se kot projekti financirajo iz programov Interreg. Eden izmed teh strateških projektov je prav EUSAIR Facility Point, ki olajšuje usklajevanje in koordinacijo EUSAIR. EUSAIR povezuje regije iz 10 držav, na območju katerih živi 70 milijonov ljudi, in tvori zaokroženo zemljepisno celoto okoli morskega bazena, ki se sooča s skupnimi razvojnimi in drugimi izzivi. V projektu sodelujejo partnerji iz vseh desetih držav sodelujočih v EUSAIR, to so Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Grčija, Italija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, San Marino in Slovenija. Slovenija je tudi zadolžena za koordinacijo projekta, ki jo opravlja Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Občina Izola kot slovenski partner nudi podporo članom tematskih skupin, predvsem v stebru Kakovost okolja, prav tako pa nudi informacije in podporo na področju inovativnih projektov za javne subjekte in podjetja, povezovanja regije na področju prometa, kakovosti okolja, trajnostnega turizma in socialne kohezije ter sveta mladih v makroregiji. V okviru stebra za Kakovost okolja EUSAIR so zasnovani štirje konkretni paradni projekti za celotno regijo, ki prispevajo k boljšemu upravljanju morja in kopnega, preprečevanju in odpravljanju nesreč na morju ter krepitvi pomena zavarovanih območij na morju in kopnem za trajnostni razvoj EUSAIR. Občina te aktivnosti izvaja s pomočjo izvajalske strukture občine, ki je JZP Izola.

Ena izmed nalog JZP Izola je tako izvedba oz. pridobitev sredstev za strateške projekte EUSAIR s poudarkom na stebru Kakovost okolja EUSAIR in načrtovanje novih strateških projektov za celotno regijo, vključno s projekti Občine Izola in zasebnim sektorjem, kjer je možno in primerno.

Eden takšnih projektov, ki vključuje uresničevanje paradnega projekta celotne makroregije, osredotočenega na integrirano upravljanje z morjem in kopnim ter skupno pomorsko prostorsko planiranje (ICZM&MSP) v Sloveniji, je projekt ureditev obalnega območja med Koprom in Izolo. JZP Izola, že od začetka koordinira in podpira občini Koper in Izola pri integriranem upravljanju morja in kopnega ter načrtovanju priobalnega pasu, ki je del pilotnega območja v Tržaškem zalivu v okviru EUSAIR. Prizadevajo si, da bi bilo načrtovanje in izvedba na tem območju, dobra praksa za celotno makroregijo EUSAIR.

Drugi pomemben Paradni projekt, ki ga je Občina Izola s podporo JZP Izola in v sodelovanju s sekretariatom Srednjeevropske pobude  iz Trsta (CEI Trieste) pridobila je projekt NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System), ki uresničuje vodilni EUSAIR projekt ASOSCoP – vzpostavitev koordiniranja ukrepanja na morju v primeru nesreč, izliva tekočin ali pojava odpadkov v severnem Jadranu. V sklopu projekta je bila narejena ocena okoljskih tveganj, povezanih z nesrečami na morju in posledično razlitij nafte v severnem Jadranu, zlasti za občutljiva morska in obalna območja. To je rezultat trdega dela JZP Izola, Občine Izola in partnerjev znotraj strategije EUSAIR.

Projekt INHERIT, namenjen ohranjanju in valorizaciji naravne dediščine Sredozemlja ter spodbujanju trajnostnega butičnega turizma, združuje stebra EUSAIR strategije trajnostnega turizma in kakovosti okolja. V Sloveniji je projekt pustil dolgoročen pečat, saj je bil v njegovem okviru izdelan najobsežnejši kataster suhozida na svetu, ki vključuje 11.725 kilometrov suhozidov na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, s skupno površino 3.651 km².

Projekt KAŠTELIR je zajemal čezmejno sodelovanje devetih partnerjev, med katerimi je tudi Občina Izola. Občina Izola je v sklopu projekta organizirala tri festivale Od Histrov do Rimljanov – 2019, 2020 ter 2021 –  in uredila območje gradišča Kaštelir nad Kortami, za katerega je bil pripravljen upravljavski načrt.

Med pomembnimi projekti, ki trenutno potekajo, so Rekonstrukcija objekta Verdijeva 1 – vzpostavitev javne turistične infrastrukture (ReVerT), DANTE in ZeleNatura.

Občina Izola je s podporo JZP Izola pridobila evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport dalo na razpolago konec lanskega leta v obliki Razpisa za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Projekt rekonstrukcija objekta “Podestatova palača” (ReVerT) na Verdijevi ulici 1 v Izoli, bo mestu povrnil del bogate zgodovine in razširil turistično ter kulturno ponudbo v Izoli in slovenski Istri. Podestatova palača v Verdijevi ulici je od leta 1253 služila kot sedež mestne oblasti in zadnjih nekaj desetletij čakala na svojo preobrazbo. V prvi fazi gre za statično sanacijo stavbe na način, da bo v pritličju in nadstropju mogoče prirejati prireditve ter posebne festivale.

Projekt DANTE se posveča pomembnim vrednotam sporazumevanja v nacionalnih jezikih, širitvi rabe slovenskega oz. italijanskega jezika z vzpostavitvijo, evidentiranjem in mreženjem literarnih poti ter deležnikov na programskem območju. Sredstva so bila pridobljena iz čezmejnega programa Interreg Italija-Slovenija, s katerimi bo v pritličju Podestatove palače urejen informacijski center, sanitarije in prostor za prikaz Dantejevih kodeksov.

V sodelovanju s prebivalci mestnega jedra je v zadnjih mesecih potekalo usklajevanje ozelenitve območja Zeleni kare, ki se nahaja med Cegnarjevo, Kosovelovo in Piransko ulico ter Trgom padlih za svobodo. V sklopu projekta ZeleNatura, financiran iz projekta Interreg Slovenija – Hrvaška, bo urejena zelena javna površina z vrtovi na približno 1000 m² površine, ki je v lasti občine. Cilj projekta je izboljšati urbana območja mest severnega Jadrana z zeleno infrastrukturo, izboljšati orodja in metode upravljanja in spremljanja stanja zelene infrastrukture ter ozaveščati in izobraževati prebivalce čezmejnega območja o večvrstnih storitvah zelene infrastrukture.

V ponedeljek 8. in torek 9. aprila 2024 je v Zagrebu potekalo 20. zasedanje Tematske usmerjevalne skupine stebra 3 – kakovost okolja, ki deluje v okviru EU strategije za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR).

Uvodne točke sestanka so bile namenjene sprejemu dnevnega reda,  zapisnika 19. TSG 3 sestanka in letnega poročila o napredku za leto 2023. Sledila je predstavitev, razprava in odobritev teme ter govornikov za panelno sejo TSG3 na prihajajočem 9. letnem forumu EUSAIR, ki  bo potekal 15.-16. maja 2024 v Šibeniku. Naslov prispevka na Forumu bo “Blue and green corridors: implementation of TSG 3 EUSAIR flagships, with Interreg IPA ADRION”. Več o  EUSAIR Forumu lahko preberete TUKAJ

Osrednja točka prvega dne sestanka je bila posvečena reviziji Akcijskega načrta in njegovemu sprejetju med člani TSG3.

Sledila je pregledna točka, ki je zajemala pregled dejavnosti od prejšnjega TSG 3 srečanja.  Ta je vključevala predstavitev tehničnega sestanka koordinatorjev Stebra 3 EUSAIR na Upravnem odboru v Zagrebu, skupaj s povzetkom zasedanja Upravnega odbora. Prav tako smo se posvetili predstavitvi konference “Biodiversity and Marine Protection in EUSAIR: A Contribution to EU Biodiversity Strategy 2030“, ki je potekala v Bruslju 14. marca 2024. Dogodek je organizirala Občina Izola v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor v okviru projekta Podporne točke za EUSAIR, ki ga sofinancira Program Interreg IPA ADRION.

Sestanek se je nadaljeval s predstavitvijo razvojev projektov. Po predstavitvi je bil podan predlog potrditve akronimov in imen projektov COSFI-MAR, FOREST READAPT + SEC-DIV-CONIFERS, BIO SHELTERS in CROSPILLA, ICZM&MSP, ki je bil tudi sprejet.

Zaključna točka sestanka je zajemala pregled aktivnosti TSG 3 in morebitno posodobitev načrta aktivnosti za leto 2024.

Scenarij zaščite biotske raznovrstnosti Jadranskega in Ionskega morja do leta 2030

Bruselj, 14. marec 2024. Občina Izola je v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor v okviru projekta Podporne točke za EUSAIR, ki ga sofinancira Program Interreg IPA ADRION, organizirala dogodek v Bruslju z naslovom: »Biodiverziteta in zaščita morja v strategiji EUSAIR kot prispevek k Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.« Dogodka se je udeležilo več 50 udeležencev in različnih držav in sektorjev, ki so prisluhnili prispevkom iz Evropske komisije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Tunizije in Španije ter Slovenije.

 Rdeča nit dogodka, ki ga je kot lokalni partner izvedlo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju, je bila predstavitev enega od možnih scenarijev zaščite Jadranskega in Ionskega morja, skladno z Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Dogodek je potekal v okviru procesa COP23 iz Portoroža, kjer je Slovenija 4. decembra 2023 prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji. Takrat smo v Istri gostili 21 visokih predstavnikov držav Sredozemlja, ki so podpisnice Barcelonske konvencije.

Tematsko usmerjevalna skupina za Kakovost okolja, Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) se je tudi tokrat izkazala kot odlična platforma za sodelovanje in naslavljanje tovrstnih tem z Evropsko komisijo. Dogodek je predstavljal prispevek k implementaciji ambiciozne Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki do navedenega leta predvideva 30% zaščito morij in 10% striktno za ščito morij. Slednje pomeni, da je v teh 10 odstotkih morja prepovedano vsakršno lovljenje morskih organizmov z namenom ohranjanja skupnih ekosistemov. Program dogodka je bil usklajen s sinergijami okoljskega programa Združenih narodov/usklajevalne enote za Sredozemski akcijski načrt – UNEP/MAP, z namenom oblikovanja trajnostne prihodnosti ekosistemov. Predstavitve vodilnih strokovnjakov in Evropske komisije so poskrbele, da je bil dogodek plodovito in prodorno srečanje.

Goste je uvodoma pozdravil David Brozina, veleposlanik-namestnik stalnega predstavnika, predstavnik odbora »COREPER I«, ki je izpostavil: »Akt o obnovi habitatov predstavlja pomembno usmeritev za doseganje ciljev biodiverzitete 2030, ne samo na morju, ampak tudi na kopnem. Narava nima svojega zaščitnika, zato je skupno sodelovanje znotraj  EUSAIR še posebej pomembno.«

Njegovemu govoru je sledila predstavitev Dr. Mitje Briclja, koordinatorja tematskega stebra 3 – Kakovost okolja v sklopu strategije EUSAIR, ki prihaja z Ministrstva za naravne vire in prostor RS je predstavil prispevek Portoroške deklaracije zasedanja COP23 in Strategije EUSAIR k Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, pri čemer je izpostavil: »Poskus umestitve čezmejnih morskih zavarovanih območij v Jadranskem in Jonskem morju stremi k realizaciji ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki predvideva da do leta 2030, zavarujemo 30 % EU morja, pri čemer bi bilo treba strogo zavarovati vsaj tretjino zavarovanih območij, kar znaša 10 % morja v EU. V Sloveniji smo v okviru predsedovanja Barcelonski konvenciji, pripravili predlog za vse države EUSAIR, ki je plod slovenskega znanja. Po našem mnenju, platforma stebra kakovosti v EUSAIR predstavlja primerno platformo za tovrstne pogovore. Ti pogovori pa pomagajo državam, da razmislijo o čezmejnih zavarovanih območjih tudi izven teritorialnih voda, saj ekosistemi ne priznavajo meja.«

Na sliki dr. Mitja Bricelj, koordinator tematskega stebra 3 – Kakovost okolja v Evropski strategiji za Jadransko-ionsko Makroregijo z Ministrstva za naravne vire in prostor RS.

V nadaljevanju je sledila predstavitev Dr. Mitje Grbca, generalnega tajnika Društva za pomorsko pravo Slovenije, ki je v sodelovanju z mag. Markom Starmanom, zunanjim strokovnjakom TSG 3, ki je pripravil scenarije za vzpostavitev mreže zavarovanih morskih območij v skladu s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Scenarij je predlog državam, kako bi lahko čezmejno uskladile ekosistemske storitve in prispevale k ohranitvi biotske raznovrstnosti v EUSAIR.

Po govoru dr. Grbca je Humberto Delgado Rosa, direktor za biotsko raznovrstnost na Generalnem direktoratu (GD) za okolje Evropske komisije, umestil zaščito in obnovo morske biotske raznovrstnosti v kontekst strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Globalni okvir biotske raznovrstnosti Kunming-Montreal: “Zaščitena morska območja zagotavljajo pomemben del ekosistemskih storitev, ki so ključne za življenje, zdravje in razvoj ljudi. Pomembna so tudi za ribiče in modro gospodarstvo, saj je dobro dokazano, da učinek prelivanja okoli prepovedanih območij in strogo varovanih območij povečujejo ribolovne možnosti. Dober primer za to je Jadran okoli Jabuke/Pomo, kjer se zlasti nove generacije ribičev zavedajo prednosti zavarovanega območja za njihovo dejavnost«.

Države, ki si prizadevajo postati del Evropske unije so na dogodku predstavljali strokovnjaki, ki so zbranim predstavili Program upravljanja obalnega območja (CAMP). G. Senad Oprašić, je v vlogi EUSAIR so-koordinatorja stebra usmerjevalne skupine TSG3, preko videa predstavil Program upravljanja obalnega območja Bosne in Herzegovine, medtem, ko sta ga. Tamara Brajović in ga. Djurdjina Bulatović z Ministrstva za ekologijo, prostor in urbanizem Črne Gore predstavili Program upravljanja obalnega območja Črne Gore, pri čemer sta izpostavili: »Črnogorski prenos evropskega pravnega reda na področju ohranjanja narave in biodiverzitere je vse bolj skladen s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, kljub temu, da Črna Gora še ni država članica.« Predstavili sta tri nova morska zaščitena območja, ki jih je Črna Gora ustanovila v zadnjih treh letih. »Pri ustanavljanju teh zavarovanih območij smo uvideli pomen modrih in zelenih koridorjev, saj se je takoj pokazala potreba in smiselnost čezmejne zaščite.«

V nadaljevanju je Dr. Peter Mackelworth iz organizacije Marine Institute, Hrvaška podal video predstavitev z naslovom »Vključevanje ohranjanja morja v regionalne okvire pomorskega prostorskega načrtovanja za doseganje globalnih ciljev in ciljev EU do leta 2030« s poudarkom na ekološko ali biološko pomembnih morskih območjih. Sledila je predstavitev visoke predstavnice Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR), ga. Maria Garcies i Ramon, ki je predstavila vlogo regionalnih oblasti pri ohranjanju biodiverzitete. Proti koncu srečanja je sledila strokovna razprava, ki je ponudila zaključke, s katerimi bo tlakovana pot za sprejetje prihodnjih ukrepov in sodelovanja na tem področju.

Za zaključek smo bili počaščeni s prisotnostjo g. Gilles Kittel-a z Generalnega direktorata Evropske unije za regionalno politiko in mesta. Ta je poudaril pomembnost makroregij v evropski uniji, saj združujejo vse države, tako članice kot nečlanice za eno mizo, ki so na ta način primorane v reševanje skupnih izzivov za skupno prihodnost. Posebej je še prikazal podatke, da sta pri ohranjanju biodiverzitete posebej uspešni Slovenija in Hrvaška.

Na sliki g. Gilles Kittel z Generalnega direktorata Evropske unije za regionalno politiko in mesta

Na podlagi sklepov, sprejetih na Ministrski deklaraciji Barcelonske konvencije COP 23 Portorož, je bila v Bruslju organizirana konferenca “Biotska raznovrstnost in varstvo morja v EUSAIR: Prispevek k strategiji EU za biotsko raznovrstnost 2030”. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje se Jadransko-jonska regija ponaša z veliko biotsko raznovrstnostjo, a tudi ena najbolj ogroženih v Sredozemlju.

Na dogodku so bili sprejeti naslednji zaključki:

• Sprejeti je treba zaveze na makroregionalni in nacionalni ravni, da se zagotovi, da bo do leta 2030 vsaj 30 % obalnih in morskih območij jadransko-jonske regije učinkovito ohranjenih in upravljanih, s čimer bo regija usklajena s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Barcelonsko konvencijo po letu 2020 SAPBIO in Globalnim okvirjem Kunming – Montreal za biotsko raznovrstnost.
• Na podlagi pravne analize in scenarija bi bilo mogoče do leta 2030 povečati morska zavarovana območja za 24 % (z 10 % na 34 %). Poleg tega bi se strogo zavarovana območja povečala z 0,5 % na več kot 12 %. Takšna širitev bi morala temeljiti na obstoječih pravnih okvirih in pobudah, s posebnim poudarkom na regijah, ki presegajo 12 navtičnih milj (NM).
• Okrepiti bi bilo potrebno prizadevanja za izvajanje nacionalnega in čezmejnega pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij, da se zagotovi okvir za uravnoteženje sistematičnega ohranjanja z razvojem trajnostnega in odpornega modro gospodarstvo.
• Potrebno je sprejeti nacionalne zaveze za zaustavitev degradacije in spodbujanje obnove morskih in obalnih območij z izvajanjem regionalnih okvirov in sporazumov, zlasti strategije EU za biotsko raznovrstnost in Barcelonske konvencije po letu 2020 – Strateškega akcijskega programa za ohranjanje bioloških Raznolikost – SAPBIO.
• Države je potrebno spodbujati k ratifikaciji in izvajanju Aneksa VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), hkrati pa spodbujati pomen določitve posebej občutljivih morskih območij v jadransko-jonski regiji.
• Čezmejno sodelovanje je potrebno na regionalni ravni za operacionalizacijo strategije EU za biotsko raznovrstnost, Barcelonske konvencije po letu 2020 SAPBIO in drugih ustreznih politik za uskladitev nacionalnih načrtov in strategij. Nadaljnja krepitev in širitev Kvadrilateralne komisije za zaščito Jadranskega morja naj bi zagotovila ustrezen mehanizem za spodbujanje sodelovanja.
• Večji poudarek je potrebno dati usklajevanju in digitalizaciji podatkov za obsežne kontrolne vrste, da se določijo območja povezljivosti za modre koridorje in kot kazalci regionalnega zdravja. Kot del tega bodo obogateni programi državljanske znanosti še naprej spodbujali skupno vrednost in priznanje enotnosti bogate naravne dediščine regije.
• Regionalne institucije bi morale zagotoviti zadostno podporo državam nečlanicam EU za doseganje regionalnih ciljev, ki jih začrta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Barcelonska konvencija po letu 2020 SAPBIO. To bi omogočilo nadaljnji dialog s Sredozemskim akcijskim načrtom Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP/MAP) ter dostop do krepitve zmogljivosti in druge podpore regionalnih centrov dejavnosti.

Organizacijo dogodka je omogočil projekt “EUSAIR Facility Point – Supporting the EUSAIR Governance for Improved Cooperation«, ki se sofinancira iz Programa Interreg IPA Adrion (2021-2027).

V torek, 20.2.2024 je v Trstu potekala zaključna konferenca projekta NAMIRS – Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu, ki uresničuje enega izmed paradnih makroregionalnih projektov stebra za kakovost okolja znotraj EUSAIR, ASOSCoP – meddržavni načrt za odziv v sili v primeru nesreč na morju. NAMIRS je mednarodni projekt pod vodstvom Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude (CEI-ES), v katerem sodelujejo slovenski, hrvaški in italijanski partnerji. Dogodka sta se udeležila dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra za Kakovost okolja v Evropski strategiji za Jadransko-ionsko Makroregijo- EUSAIR z Ministrstva za naravne vire in prostor in Iztok Škerlič, direktor JZP Izola/EUSAIR Podporne točke.

Konferenca je predstavljala uradni zaključek projektnih dejavnosti. Ponudila je tudi priložnost za razprave o nadaljnjem sodelovanju na področju varstva okolja na območju Jadranskega morja in odprla razpravo o možni širitvi sodelovanja pri postopkih ukrepanja v primeru onesnaženja morja na celotno območje Jadranskega morja.

Na sliki iz leve: Fabio Scoccimarro (deželni odbornik za varstvo okolja, energetiko in trajnostni razvoj, dežela Furlanija – Julijska krajina), Roberto Antonione (generalni sekretar Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude), dr. Mitja Bricelj (koordinator stebra za Kakovost okolja v Evropski strategiji za Jadransko-ionsko Makroregijo z Ministrstva za naravne vire in prostor) in Anna Marconato (Izvršni sekretariat Srednjeevropske pobude).

Na konferenci so bile predstavljene številne pomembne informacije, med katerimi je izstopala predstavitev morebitnega širjenja razlitja nafte na območju EUSAIR. S pomočjo simulacij, ki so bile izvedene v okviru NAMIRS ocene tveganja, smo dobili vpogled v možne scenarije in občutljiva območja, ki bi jih izlitje nafte prizadelo.

Slika: Simulacija razlitja nafte

Projekt je potekal dve leti, od marca 2022 do februarja 2024. V začetni fazi je bila narejena analiza obstoječih enot in služb (ter njihove opremljenosti) za posredovanje ob nesrečah na morju. Prav tako je bila narejena ocena okoljskih tveganj, povezanih z nesrečami na morju in posledično razlitij nafte v severnem Jadranu, zlasti za občutljiva morska in obalna območja.

Naslednji izvedeni aktivnosti sta bili izdelava skupnega programa usposabljanja (z namenom skupnega razumevanja področja delovanja) ter izvedba tečajev usposabljanja intervencijskih enot.

Zadnja faza projekta je vključevala razvoj standardnega operativnega postopka (z integracijo treh nacionalnih postopkov) in izvedba vaje na morju v Tržaškem zalivu, ki je potekala 20.11.2023 v Trstu. Cilj vaje je bil preveriti komunikacijo med deležniki vseh treh držav in izboljšati tako preventivne ukrepe kot pripravljenost in odziv ob večjih ekoloških nesrečah na morju in priobalnem pasu.

Glavni dosežek projekta bodo Smernice za pregled in posodobitev Podregionalnega načrta za ukrepanje ob izlitju nafte, ki bo zajemal oceno okoljskih tveganj, povezanih z nesrečami in posledičnimi izlivi nafte v Severnem Jadranu, s posebnim poudarkom na občutljivih morskih območjih. Smernice bodo v kratkem javno objavljene.

Ministrstvo za naravne vire in prostor  in Občina Izola vas prijazno vabita na dogodek “Biodiversity and Marine Protection in EUSAIR: A Contribution to EU Biodiversity Strategy 2030”, ki bo potekal 14. marca 2024, od 09:00 do 13:00 v prostorih University Foundation, Meeting Room ARue d’Egmont 11, 1000, v Bruslju.

Dogodek se bo osredotočal na biotsko raznovrstnost in zaščito morja znotraj obsežnega območja Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Poleg tega bo dogodek predstavil okvirni prispevek, namenjen izvajanju ambiciozne strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Tema je natančno usklajena s sinergijami Programa Združenih narodov za okolje/Koordinacijske enote za sredozemski akcijski načrt (UNEP/MAP), na podlagi katere se lahko oblikuje trajnostna prihodnost za dragocene ekosisteme naše narave.

Predstavitve vodilnih strokovnjakov med drugim tudi Evropske komisije, obetajo, da bo dogodek celovito in poučno srečanje, ki  bo dalo vpogled v najnovejše dosežke in kritične razprave, ki utira pot inovacijam ter sodelovanju.

Rok za prijavo je petek, 8. marec 2024.

Podroben program je na voljo TUKAJ, zaradi omejenega števila mest vas pozivamo, da se čim prej registrirate s klikom na to povezavo.

V petek, 17.11.2023 je potekalo 19. zasedanje Tematske usmerjevalne skupine stebra 3 – kakovost okolja, ki deluje v okviru EU strategije za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR).

Uvodne točke sestanka so bile namenjene pregledu dejavnosti, ki so se odvijale od zadnjega srečanja TSG3, in sicer predstavitev tehničnega sestanka EUSAIR Stebra 3 koordinatorjev na Upravnem odboru v Dubrovniku ter povzetek zasedanja Upravnega odbora. Prav tako so bili predstavljeni dogodki, kot je sodelovanje TSG3 na Barcolana Sea Summit v Trstu in poročilo z TSG 3 delavnice na Tednu sredozemske obale in makroregionalnih strategih 2023.

Sledila je predstavitev prihajajoče podpore za projekt EUSAIR v okviru programa Interreg IPA ADRION 2021-2027, ki bo razdeljena na tri ločene projekte. Ta program je ključen za izvajanje ciljev strategije, zlasti za izboljšanje okoljske kakovosti v regiji.

Sestanek je prav tako obravnaval revizijo akcijskega načrta EUSAIR in letno poročilo o napredku za leto 2023.

V drugem delu sestanka je bila  posebna pozornost namenjena medstebrnim projektom, vključno z  predstavitvijo medstebrnega projekta TSG 3 – TSG 1 na temo MSP&ICZM  in predstavitvi projektne predloge TSG3 – TSG4 z naslovom AdrioNet.  Ti projekti, ki presegajo okvir posameznega stebra, so pomembni za celovito obravnavo okoljskih izzivov v regiji.

Beseda je tekla tudi o sinergijah med EUSAIR in Barcelonsko konvencijo (COP 23), ki je potekala v začetku decembra v Portorožu

Slovenija bo od 5. do 8. decembra 2023 v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (COP23) o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja. Na zasedanju bo prevzela predsedovanje konvenciji za obdobje 2024-2025.

Srečanje bo potekalo pod sloganom Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem.

Konferenca za Sredozemlje bo potekala v Hotelu Bernardin, Portorož. Vljudno vabljeni, da se prijavite na spremljajoče dogodke, ki so podrobneje opisani TUKAJ.

Registrirate se lahko na naslednji povezavi: https://indico.un.org/event/1008209/
Opozorilo: Registracija je za udeležbo nujna zaradi varnostnih režimov UN. Registrirate se pod: Side Events : For organizers and side events visitors. 

Več o konferenci si lahko preberete na uradni spletni strani: https://cop23-slovenia.com/sl/

»Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost«

V Izoli so ob prisotnosti nekdanjega ministra za naravne vire in prostor g. Uroša Brežana odprli Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je letos potekal pod geslom “Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost”. Dogodek predstavlja primer dobre prakse in je postal evropska stalnica. V zadnjem poročilu o izvajanju makroregionalnih strategij ga je posebej izpostavila tudi Evropska komisija. Izolska občina ga organizira s podporo JZP Izola v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj, Evropsko komisijo in drugimi partnerji.
Goste je uvodoma pozdravil župan Občine Izole Milan Bogatič, ki je poudaril dobro vpetost Izole tudi v mednarodno okolje in pridobivanje informacij za boljše črpanje EU sredstev tudi na lokalni ravni, kar se je nazadnje zgodilo z zagotovitvijo EU sredstev za prvo fazo obnove Podestatove palače. V prihodnosti, pa tudi za priobalni pas Izola – Koper, ki predstavlja začetek zelenega koridorja od Soče do Krete ter dobro prakso uresničevanja protokolov Barcelonske konvencije v praksi.
Nekdanji minister, g. Uroš Brežan je kot slavnostni govorec izpostavil pomen ohranjanja zdravega morja v luči vzpostavljanja varne prihodnosti. Pritiski na obalo in morsko okolje namreč naraščajo, kar ogroža zdravje okolja in ljudi. »Potrebno je preseči sektorsko upravljanje voda in preiti v celovito upravljanje od izvira do morja«. Pričakujemo, da bodo tudi ostale države sledile umikanju sive infrastrukture iz obale in spreobrnitev te sive infrastrukture v zeleno ter vračanje prostora ljudem in naravi,« je povedal minister in zaključil, da je širitev mreže zavarovanih območij na Jadranu nujen ukrep za ohranitev ekološke in prehranske varnosti, še posebej Slovenije, kar pa lahko dosežemo s proaktivnim sodelovanjem med ljudmi, ustanovami in državami. In takšno vrsto sodelovanje omogoča tudi vsakoletni Teden sredozemske obale. Minister je na otvoritvi razkril celostno grafično podobo zasedanja pogodbenih partneric Barcelonske konvencije, ki bo od 4 do 8. decembra v Bernardinu. »S to podobo želimo poudariti zavezanost k ohranjanju narave, voda, morij, gozdov. Prepletajo se elementi ribe, trave pozejdonke, ter zelenih in modrih koridorjev. In to je tudi eden od načinov s katerim želi Slovenija poudarjati pomembnost ohranjanja morskih ekosistemov.«
Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij postaja vse bolj prepoznaven kot eden osrednjih dogodkov, na katerih se srečujejo in izmenjujejo izkušnje vse štiri evropske makroregionalne strategije, je dejal državni sekretar mag. Marko Koprivc iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Slednji je prvič podelil priznanje za najboljše novinarsko poročanje o delovanju EUSAIR, ki ga je prejel Miho Dobrašin, novinar hrvaške HINE za prvo in tretje mesto in g. Dino Subašić, novinar slovenske RTV za osvojeno drugo mesto. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je bila Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj zopet zaupana vodilna vloga v podporni točki strategije, EUSAIR Facility Point. Posebej sem vesel, da lahko potrdim obljubo, ki sem jo dal lani, da se bo uspešno partnerstvo našega ministrstva in Izole, nadaljevalo še najmanj nadaljna štiri leta v novem projektu podporne točke!
»Tematika letošnjega dogodka Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost je v luči aktualnih odnosov v mednarodni skupnosti izrednega pomena. Evropski državljani namreč vedno bolj čutijo, kako pomembne
so makroregionalne strategije v času kriz«, je dejal Dr. Sławomir Tokarski, direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije. Evropska komisija se vedno z veseljem odzove povabilom v uspešna lokalna okolja, kot je Izola.
Mag. Anžej Frangeš, vršilec dolžnosti generalnega direktorja za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je poudaril, da mora Slovenija tudi v prihodnje izkoristiti dejstvo, da je edina država, ki sodeluje s celotnim ozemljem v treh makroregionalnih strategijah EU. Dejal je, da bo 24. in 25. oktobra na Brdu pri Kranju organiziran 12. Letni forum Strategije EU za podonavsko regijo, ki bo predstavljal zaključek slovenskega predsedovanja tej regiji. V letu 2024 pa bo Slovenija predsedovala Strategiji EU za alpsko regijo. Opozoril je na pomen slovenskega sekretariata EUSAIR, Facility Point, ki omogoča krepitev sodelovanja z ostalimi državami v regiji EUSAIR ter tudi evropskimi institucijami.
Teden vse do petka ponuja pester program 16 dogodkov, ki obsegajo teme o morju, krožnemu gospodarstvu ter sodelovanju med štirimi makro regijami: Alpsko, Baltsko, Jadransko-Ionsko in Podonavsko. Slovenija, kot edina država v celoti, sodeluje v kar 3 od 4 strategij, zato je tudi pravi kraj za srečevanje vseh deležnikov.. Dogodki bodo potekali večinoma v Manziolijevi palači, nekaj jih bo tudi na Kristanovem trgu. Ob koncu se lahko pohvalimo, da se bo v Izoli v tem tednu zvrstilo več kot 300 udeležencev iz 20 evropskih držav. Samo na otvoritev je bilo prijavljenih več kot 100 udeležencev in je organizacijski odbor bil primoran zapreti možnost registracije v začetku septembra. V času od otvoritve 19.9. do 7. 10. 2023, bo v Manziolijevi palači potekala edinstvena razstava privlačnih fotografij morskih organizmov slovenskega morja. Razstava bo po zaključku Tedna sredozemske obale v okviru projekta Modra šola gostovala po šolah Slovenske Istre, z namenom promocije pestrosti ter vedenja o našem morju.

Prvi iz leve: Dr. Sławomir Tokarski (direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije), Milan Bogatič (Župan občine Izola), Uroš Brežan (nekdanji minister za naravne vire in prostor), Fabio Scoccimarro (deželni odbornik za varstvo okolja, energetiko in trajnostni razvoj, dežela Furlanija – Julijska krajina), mag. Marko Koprivc (državni sekretar za kohezijsko politiko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj) in Iztok Škerlič (Direktor JZP).

21. in 22.9.2023 je v sklopu dogodka potekal sestanek usmerjevalne skupine za kakovost okolja. Tam so med drugim premierno predstavili predlog za vzpostavitev zelenih koridorjev in povezavo morskih zavarovanih območij v Jadranskem in Jonskem morju. Če želite izvedeti več, so prezentacije, ki so bile predstavljene na sestanku, dostopne TUKAJ.

Med 18. in 22. septembrom bo v Izoli potekal že tradicionalni 8. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij.

Tradicionalno se dogodek osredotoča na ozaveščanje o morju in obali, njunih naravnih virih in gospodarskem potencialu ter seznanitvi s tveganji, ki sta jima izpostavljena zaradi naravnih pojavov in človeških dejanj.

Dogodek združuje politike, strokovnjake, civilno družbo in zainteresirano javnost na vseh ravneh – lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni. Letošnji dogodek bo krepil sinergijo med vsemi makroregionalnimi strategijami EU, s ciljem poglobiti sodelovanje in izpostaviti pomembnost enotnosti pri iskanju skupnih rešitev ter gradnji skupne prihodnosti.

Registracije so na voljo na sledeči povezavi: PRIJAVA

Za več informacij kliknite TUKAJ

Med 19. in 21. junijem je Izola gostila zasedanje biroja držav pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja. Za Slovenijo je bilo tokratno zasedanje zelo pomembna priprava na december, ko bo gostila 23. redno zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (COP23). Takrat bo od Turčije tudi prevzela dveletno predsedovanje konvenciji v obdobju 2024-2025. Člani biroja so obravnavali gradiva za COP23 s poudarkom na vplivu podnebnih sprememb na Sredozemsko morje ter izboljšanje stanja biološke raznovrstnosti.

Prvi iz leve: Ilias Mavroeidis (vodja programa), Iztok Škerlič (Direktor JZP), Mitja Bricelj (podpredsednik biroja konvencije za obdobje 2022-2023), Tatjana Hema (koordinatorka MAP), Uroš Brežan (minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije), Dr. Mehmet Emin Birpinar (namestnik ministra za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Republike Turčije in predsednik biroja) in delegacija.

Z več sto udeleženci in številnimi spremljevalnimi dogodki bo decembrsko zasedanje ena večjih zunanjepolitičnih priložnosti za Slovenijo kot novoizbrano nestalno članico Varnostnega sveta Organizacija združenih narodov (OZN). Na to je v pozdravnem nagovoru opozoril minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan: »Slovenska diplomacija je že v fazi kandidature močno poudarjala okoljske teme. Lahko računate na Slovenijo kot zanesljivo partnerico za globalno mizo. Posebej se bomo posvetili čezmejnemu vodnemu sodelovanju, kakovosti morskega okolja in vplivu podnebnih sprememb.«

Dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je bil zadnji dve leti podpredsednik biroja konvencije, je poudaril, da bosta decembra dva posebna dogodka, namenjena vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za trajnostni razvoj vključno s prenovo izobraževalnih programov »ter izvajanju trajnostne modre ekonomije EU s prostorskim pomorskim načrtovanjem tako imenovanih modrih koridorjev.«

Barcelonska konvencija je edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega, morskega in obalnega okolja. Decembrsko zasedanje bo potekalo na visoki ravni z udeležbo ministrov pogodbenic pod geslom »od odločitev k dejanjem«. Pogodbenice (v angleščini contracting parties, od koder tudi izvira kratica COP) Barcelonske konvencije so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.

Direktor JZP Izola Iztok Škerlič je opozoril, da »Slovenija s tem zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-jonsko makro regijo (EUSAIR), katere letni forum je ob slovenskem predsedovanju leta 2022 gostila prav Izola, in vsebinami Barcelonske konvencije.« Slovenija je v okviru EUSAIR med drugim oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu, posebej pa se je izkazala še pri tematikah modrih in zelenih koridorjev ter pomorskega prostorskega načrta.

Na decembrskem zasedanju konvencije pričakujejo več sto udeležencev, udeležila se ga bo tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.

V sredo, 19. aprila 2023 je v Sarajevu potekala delavnica z naslovom »A systemic approach to support the transition of Bosnia and Herzegovina to the circular economy (CE)«.

Vsaka od držav v Jadransko-jonski regiji je bodisi že razvila, bodisi je v procesu razvoja ali sprejemanja načrta za krožno gospodarstvo. Države, ki niso članice EU z gospodarstvom v prehodu, še posebej tiste z neustreznim ravnanjem z odpadki, imajo veliko priložnosti in potenciala, da tej temi posvetijo posebno pozornost. Strokovnjaki iz Evropske unije kot tudi iz regije so izmenjali svoje znanje in izkušnje v povezavi s krožnim gospodarstvom ter poudarili njegovo pomembnost in potencialne koristi le- tega za Bosno in Hercegovino.

V Bosni in Hercegovini se soočajo predvsem z dvema pomembnima težavama – pomanjkanjem znanja in nizko stopnjo sprejetja koncepta krožnega gospodarstva. Zato je ključnega pomena razvijanje kapacitet, ozaveščanje in izobraževanje, ki morajo postati pomemben del prizadevanj za prehod v krožno gospodarstvo.

Delavnica je predstavljala pomemben korak v tem procesu, saj je omogočila izmenjavo znanja, čezmejno sodelovanje in večstranske razprave, ki so pripomogle k dvigu ozaveščenosti in sprejemanju krožnega gospodarstva ter krepitev sodelovanja na sistemski ravni. Zaključki delavnice so bili, da so za vzpostavitev trdnih temeljev za sistemsko spremembo in učinkovito uporabo javnih virov ključna medsektorska sodelovanja, pregledni sistemi ter regionalna partnerstva. Dodatno, čezmejna in regionalna partnerstva lahko Bosni in Hercegovini omogočijo večjo podporo tako pri financiranju kot pri razvoju kapacitet.

V torek, 28. marca. 2023 je potekalo 18. zasedanje tematske usmerjevalne skupine na področju okoljske kakovosti znotraj Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Na sestanku smo predstavili izvajanje prednostnih projektov stebra III – Kakovost okolja EU, strategije za Jadransko- jonsko regijo (EUSAIR), ki bo hkrati predstavljal prispevek stebra na 8. Forumu EUSAIR, ki bo potekal v Sarajevu od 24. do 25. maja 2023 – več:

https://www.adriatic-ionian.eu/2022/10/13/eusair-presidency-of-bosnia-and-herzegovina-programme/

Naslov prispevka na forumu bo: »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganj za naravne nesreče s pristopi Celovitim upravljanjem voda oz. porečij, Integriranim upravljanjem morja in kopnega ter Pomorskega prostorskega načrtovanja«. Predstavljen je bil napredek prvega konkretnega primera umeščanja paradnih projektov v EU sredstva (Embedding)  v kateremkoli stebru v zgodovini strategije, z naslovom: »Načrt ravnanj za preprečevanje in ravnanje ob onesnaženjih zaradi nesreč na morju v Severnem Jadranu – NAMIRS« več: https://www.adriatic-ionian.eu/2022/03/31/namirs-has-been-officially-launched/ in https://www.cei.int/PMO/namirs

Ta uresničuje enega od paradnih projektov EUSAIR v praksi. Več o ostalih treh paradnih projektih si lahko preberete na povezavi: https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/3-environmental-quality

Cilj projekta je zmanjšanje ogroženosti okolja zaradi naraščajočega ladijskega prometa in ukrepanje v primeru nesreč v Severnem Jadranu. V sodelovanju z Regionalnim centrom za ukrepanje ob izrednih dogodkih v primeru onesnaženja morja za Sredozemsko morje – Združenih Narodov, s sedežem na Malti, in s Centrom za Srednjeevropske pobude iz Trsta,  načrtujemo  razširitev načrta na celotni Jadran vključno z Bosno in Hercegovino, Črno goro in Albanijo. Za ohranjanje zdravja kopenskega ekosistema so pripravljavci projekta z Univerze v Beogradu predstavili dokončanje paradnega projekta Varovanje in povečanje naravnih habitatov in ekosistemov na kopnem – PET HAB ECO – več o projektu: https://www.adriatic-ionian.eu/wp-content/uploads/2020/10/13_PET-HAB-ECO.pdf

V prihodnje pričakujemo uresničevanje tudi tega paradnega projekta z različnimi projekti v vseh državah EUSAIR. Rezultat naše aktivnosti je namreč predlog prijavnice za bodoče projekte Interreg, ki ga lahko kdorkoli uresničuje na katerekoli območju. Za pridobitev prijavnice, se lahko obrnete na: eusair@izola.si

Aktivnosti projekta upoštevajo ekološke koridorje za velike zveri (medvedi, risi, volkovi) pri načrtovanju razvoja v Dinaridih ter pomembnost  ohranjanja ekoloških povezav z Alpami in Krpati. Veliko pozornost, je na zasedanju s strani članov, ki prijahajo iz posameznih ministrstev pristojnih za okolje, pritegnila predstavitev podlag za Akcijski načrt za vzpostavitev  čezmejnih zavarovanih območij v Jadranskem in Ionskem morju.  V nadaljevanju je koordinator stebra dr. Mitja Bricelj podal informacije o pripravah na organizacijo 23. zasedanja Barcelonske konvencije v Sloveniji, ki bo potekala v Izoli oz. Slovenski Istri od 4. do 8. decembra 2023, vključno z organizacijo posebnega dogodka ob boku omenjenega zasedanja »Sinergije: Barcelonska konvencija-EUSAIR«, katere namen je predstavitev sodobnih pristopov za načrtovanje in trajnostno upravljanje z obalnimi in morskimi viri Jadrana.

Vzpostavitev zavarovanih območij prispeva k evropski vodni in energetski varnosti

Tiskovna konferenca, ki so se je udeležili mediji iz držav članic EUSAIR, je izpostavila najpomembnejše rezultate nedavno organiziranega 7. foruma EUSAIR v Tirani, ki ga je kronala splošno sprejeta »Tiranska deklaracija«. Po besedah ​​mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Občine Izola, ki deluje kot podporna točka za izvajanje ciljev kakovosti okolja v okviru strategije EUSAIR (sofinancirana v okviru programa Interreg Adrion in s strani Evropske komisije), so se predstavniki vlad regije EUSAIR strinjali o vseh ključnih temah v deklaraciji. Te teme so krepitev regionalnega sodelovanja in mednarodnega miru, opolnomočenje mladih pri odločanju glede okoljevarstvenih tematik, prepoznavanje podnebnih sprememb in degradacije okolja kot eksistencialne grožnje Evropi in svetu, nadaljnje izvajanje paradnih projektov in podpora obstoječim, kot je projekt NAMIRS – prvi paradni projekt EUSAIR, ki mu je uspelo zbrati sredstva na mednarodnem razpisu s pomočjo stebra TSG3 EUSAIR.

V nadaljevanju je dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor RS – Direktorata za vode in investicije (koordinator tematske usmerjevalne skupine za kakovost okolja v okviru strategije EUSAIR) predstavil glavne okoljske izzive in rešitve za EU, kot so zavarovana morska območja (Jadransko-jonska regija ima najnižji delež zaščitenih morij med vsemi regionalnimi morji v Sredozemlju) ter zeleni/modri koridorji v povezavi z izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja. V zvezi s tem je dr. Bricelj poudaril priznanje Modre rasti, Zelene agende za Zahodni Balkan in Evropskega zelenega dogovora kot inovativnih instrumentov za sodobna, podnebno nevtralna, z viri učinkovita in konkurenčna gospodarstva ter tudi za energetsko varnost Evrope. Ob tem je poudaril pomen dogodka stebra okoljske kakovosti EUSAIR v okviru Foruma, kjer so sodelovali ugledni predavatelji iz Slovenije (dr. Andrej Sovinc, dr. Mitja Grbec), Grčije (dr. Vassiliki Vassilopoulou in Stavros Antoniadis), Hrvaške (mag. Davor Percan) in Črne gore (dr. Mirko Đurović). Slednji so podali poglobljene analize in konkretne rezultate paradnih projektov na področju kakovosti okolja. S strani Evropske komisije že na konferenci prijeli prejeli priznanje za velik doprinos pri izvajanju politik Kakovosti okolja EUSAIR in čezmejnem sodelovanju.

V zadnjem delu tiskovne konference je dr. Senad Oprašić, vodja Oddelka za varstvo okolja pri Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH (tudi koordinator tematske usmerjevalne skupine za kakovost okolja v okviru strategije EUSAIR), izpostavil prednostne naloge Bosne in Hercegovine pri prevzemu predsedovanja EUSAIR za obdobje 2022/2023. Nanašajo se na ravnanje z okoljem in strategijo okolja brez odpadkov, sprejemanje podnebnih sprememb, vključevanje mladih, trajnostni turizem ipd. ter na prihodnje horizontalne in individualne aktivnosti oziroma dogodke.

V Tirani o ključnih izzivih Jadransko-jonske regije

7. letni forum držav članic Jadransko-jonske strategije (EUSAIR) kot osrednji regijski dogodek na področju okoljevarstva, trajnostnega turizma, digitalizacije in transporta – Velik poudarek na aktivni vključenosti mladih – V treh dneh skoraj 100 strokovnih predavanj, posvetov, okroglih miz in drugih dogodkov

S slavnostnima nagovoroma Megi Fino, namestnice zunanjega ministra Albanije, Elise Ferreira, evropske komisarke za kohezijo in reforme, in z govori drugih visokih predstavnikov držav članic ter Evropske komisije se je v Tirani začel 7. EUSAIR forum. Gre za osrednji regijski dogodek (lani je potekal v Izoli), ki je bil sicer zasnovan kot dogodek za izmenjavo dobrih praks držav članic v okviru številnih projektov vseh štirih ključnih stebrov te evropske strategije (modra rast, povezovanje, kakovost okolja in trajnostni turizem), a je te okvire že zdavnaj prerasel. Forum tako danes združuje pristojne za zunanje zadeve in evropska sredstva, uradne osebe Evropske komisije, ugledne strokovnjake s številnih področij, poslovneže in mlade, ki sodelujejo pri razpravi o prihodnosti strategije in njeni vlogi pri reševanju ključnih vprašanj v regiji.

V skladu z dejstvom, da je leto 2022 v Evropski uniji leto mladih in je Tirana letošnja prestolnica mladih, bo velik poudarek na dogodkih foruma namenjen mladim in njihovi vključenosti v Jadransko-jonski regiji. Druge teme, o katerih bodo razpravljali udeleženci, pa so v veliki meri povezane z evropsko integracijo in zeleno agendo, turizmom in kulturo ter s povezovanjem bodisi prek digitalizacije bodisi s prometom in z infrastrukturo.

Dva izmed ključnih poudarkov 3-dnevnega pestrega dogajanja bosta sklop predavanj stebra za okoljsko kakovost znotraj strategije EUSAIR, ki je organiziran s pomočjo podporne točke aktivnostim EUSAIR v Izoli in sofinanciran s pomočjo programa Interreg Adrion ter Evropske komisije. Znotraj tega sklopa, ki se bo podrobneje posvetil biotski raznovrstnosti, zaščitenim morskim območjem in ključnim sklepom zasedanja Barcelonske konvencije, bodo nastopili dr. Mitja Bricelj in dr. Senad Oprašić (koordinatorja stebra okoljske  kakovosti) ter ugledni predavatelji iz Slovenije (dr. Andrej Sovinc, dr. Mitja Grbec), Grčije (dr. Vassiliki Vassilopoulou in Stavros Antoniadis), Hrvaške (mag. Davor Percan) in Črne gore (dr. Mirko Đurović). Gre za težko pričakovani sklop predavanj, poglobljenih analiz in konkretnih rezultatov paradnih projektov na področju kakovosti okolja, ki so prejeli priznanja Evropske komisije in imajo velik potencial za implementacijo tudi v drugih državah članicah.

Drugi poudarek pa se navezuje na e-izobraževanja o zeleni infrastrukturi, ki sta del kanala Learning Channel znotraj platforme EUSAIR Stakeholders Platform (ESP). Razvili so jih strokovnjaki italijanske Regije Marche v sodelovanju z Občino Izola in podjetjem ZeroGravità na podlagi Priročnika o načrtovanju zelene infrastrukture, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Moduli usposabljanja se osredotočajo na ključne koncepte zelene infrastrukture in njihovo vlogo v sodobnem prostorskem načrtovanju ter so namenjeni predvsem organom in institucijam odločanja, tako na nacionalni kot lokalni ravni, ki so odgovorne za prostorsko načrtovanje. Prosto dostopna e-izobraževanja bodo tako odlično orodje za vse, ki si želijo razširiti znanja o zeleni infrastrukturi in njenem vplivu na vsakdanje življenje.

Na konferenci za novinarje sta dr. Mitja Bricelj z Ministrstva RS za okolje in prostor ter mag. Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za podjetništvo Občine Izola predstavila prizadevanja znotraj strategije EU za jadransko-jonsko regijo EUSAIR na področju preprečevanja in obvladovanja posledic nesreč oziroma potencialnega onesnaženja v Jadranskem morju glede na stalno rast ladijskega prometa. Pri tem sta veliko pozornosti namenila meddržavnemu načrtu za odziv v sili v primeru nesreč na morju ASOSCoP (enemu izmed 4 paradnih makroregionalnih projektov stebra za kakovost okolja znotraj EUSAIR) in izpostavila njegovo skladnost z nedavno odobrenim projektom NAMIRS – Severnojadranskim pomorskim sistemom za odzivanje na incidente. Kot je pojasnila Anna Marconato iz organizacije Central European Initiative – izvršnega sekretariata v Trstu, ki je koordinator projekta, se bo NAMIRS uradno začel marca. Projekt, ki ga močno podpirajo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Mestna občina Izola in EUSAIR podporna točka Izola, je prejel evropska sredstva od GD ECHO prek mehanizma Unije za civilno zaščito.

Dr. Mitja Bricelj, koordinator tematske usmerjevalne skupine na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, je uvodoma predstavil aktivnosti skupine oziroma prioritete, ki so botrovale oblikovanju štirih paradnih projektov. Le-ti segajo na področje trajnostne rasti s pomočjo implementacije različnih protokolov, zaščite in spremljanja zaščitenih morskih vrst ter ekosistemov in oblikovanja načrta za učinkovit odziv na področju preprečevanja ter obvladovanja posledic nesreč oziroma potencialnega onesnaženja. Morja znotraj jadransko-jonske regije, zlasti Jadransko morje, imajo namreč ogromno ekološko vrednost, ogrožajo pa jih številni dejavniki, kot so onesnaženje, pretiran izlov in ladijski prevozi nevarnih snovi. Dr. Bricelj je ob tem ocenil, da je sodelovanje med vsemi devetimi državami EUSAIR izjemno dobro in prinaša konkretne rezultate. Projekt NAMIRS, ki ga sofinancira EU, predstavlja vrhunec teh prizadevanj za skupne cilje, povezane z varstvom okolja v regiji. Ugledni geograf je poudaril, da projekt kaže dobro prakso sodelovanja, ki se lahko razširi s severnega Jadrana tudi na druga območja jadransko-jonske makroregije.

V nadaljevanju se je mag. Iztok Škerlič, direktor JZP Izola – podporne točke za izvajanje ciljev na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, podrobneje posvetil vlogi podporne točke in njenim aktivnostim. Izpostavil je, da so v skoraj petih letih delovanja organizirali 170 sestankov in dogodkov ter 10 finančnih dialogov z razpisovalci evropskih sredstev z namenom usmeritve teh sredstev v uresničevanje vsebin. Na tej osnovi so oblikovali  11 večjih makroregionalnih projektov. Mag. Škerlič se je še posebej osredotočil na paradni projekt ASOSCoP – leta 2019 oblikovani regionalni akcijski načrt v primeru izlitja nafte ali podobnih nesreč. Gre za kompleksen načrt, ki predvideva usklajeno delovanje držav članic EUSAIR in je sestavljen iz različnih analiz, simulacij ukrepanj, izobraževanj deležnikov in nakupa opreme. Tako kot dr. Bricelj je tudi mag. Škerlič izrazil zadovoljstvo ob iz Bruslja neposrednem sofinanciranju projekta NAMIRS, ki uresničuje paradni projekt na področju severnega Jadrana. To predstavlja krono dolgoletnega trdega dela tako JZP Izola, Občine Izola kot vseh partnerjev podporne točke za izvajanje ciljev na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, ki se sofinancira iz programa Interreg ADRION.

Anna Marconato je poudarila, da NAMIRS dobro predstavlja politično poslanstvo in prioritete organizacije Central European Initiative (CEI), med katerimi ostaja varstvo okolja na prvem mestu trajnostne rasti v 17 državah članicah CEI. Marconatojeva je pozdravila NAMIRS kot prvi korak k še bolj usklajenemu sodelovanju s strukturami EUSAIR, zlasti pa s stebrom okoljske kakovosti, ter se veseli nadaljnjih sinergij in skupnih dejavnosti.

Ob koncu je Anna Marconato vse udeležence povabila na »NAMIRS Kick Off« konferenco, ki bo organizirana v Trstu konec marca, ko se bo NAMIRS začel izvajati. Trajal bo do februarja 2024. Njegovi primarni cilji so preprečevanje in zaščita pred učinki pomorskih nesreč v severnem Jadranskem morju. Med pričakovanimi rezultati je Anna Marconato poudarila boljšo pripravljenost in bolj usklajen odziv na meddržavni ravni z integracijo znanja, orodij in virov, ki so na voljo, s končnim ciljem posodobitve Subregionalnega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za Jadransko morje. Upravičenci do sredstev 950.000 evrov vrednega projekta so Italijansko generalno poveljstvo pristaniških oblasti – obalna straža, Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, Uprava RS za zaščito in reševanje, Jadranski izobraževalni in raziskovalni center za pripravljenost in odziv na nenamerno onesnaženje morja s Hrvaške, Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža ter Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko iz Italije. 

­­­­­­­­­­­­­­­­­Strokovnjaki Zavoda Lomonosov iz Kopra, dr. Mitja Ruzzier, dr. Jana Hojnik in dr. Maja Konečnik Ruzzier, so izdelali obsežno študijo, namenjeno pripravi podlage za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za spodbujanje ekoloških inovacij in elementov krožnega gospodarstva znotraj temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije EUSAIR. Študija, katere naročnik je Javna agencija za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov (JZP) Občine Izola – projektni partner EUSAIR, vsebuje analizo primerov najboljših praks v državah članicah EUSAIR, vire sofinanciranja s strani Evropske unije ter številne predloge tako za implementacijo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v posamezne projekte kot za ozaveščanje različnih ciljnih javnosti. Po besedah mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Izola, je študija izvrstno izhodišče za nadaljnje aktivnosti na področju umeščanja obeh konceptov v vsako izmed štirih temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije znotraj strategije EUSAIR za jadransko-jonsko regijo – spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst, transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju, trajnostni razvoj obalnih in morskih con ter varstvo in razširitev naravnih habitatov ter kopenskih ekosistemov.

Ekološke inovacije so ključne v spreminjanju vzorcev vedenja, izdelkov, procesov, načinov trženja ali organizacijskih postopkov, medtem ko je krožno gospodarstvo model industrijske ekologije, ki predlaga konkretne rešitve za doseganje trajnostnega načina življenja in okolju prijaznega gospodarstva (največkrat prek konceptov »zmanjšaj, recikliraj, ponovno uporabi«). Študija je v povezavi s tem podrobno preučila pet primerov najboljših praks, dva iz Slovenije (Toring Turbine, Clera.One) ter po enega iz Grčije (Enaleia), s Hrvaške (Agena Marin) in iz Italije (Northern Light Composites). Gre za primere inovativne uporabe tehnologije oziroma tehnoloških procesov, trajnostnih materialov in ozaveščanja različnih javnosti na področju navtike in trajnostne rabe voda.

Študija, ki se je sofinancirala iz projekta Podporne točke EUSAIR v okviru programa Interreg ADRION, je ob tem analizirala 98 evropskih projektov med leti 2014 in 2020, ki se navezujejo na kakovost okolja, od tega je bilo 21 projektov, ki zajemajo spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst (vloženih 931 milijonov €), 38 projektov za trajnostni razvoj obalnega in morskega območja (vloženih 494 milijonov €), 30 projektov za varstvo in krepitev naravnih habitatov in kopenskih ekosistemov (vloženih 128 milijonov €) in 9 projektov za transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju (vloženih 27 milijonov €). Med vsemi je bilo 27 projektov (28 %) z elementi ekoloških inovacij in/ali krožnega gospodarstva, medtem ko med viri sofinanciranja s strani EU prednjačijo programi Interreg (50 projektov), Horizon (32 projektov) in Life (16 projektov).

Med predloge za spodbujanje ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v okviru stebra okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR so strokovnjaki Zavoda Lomonosov umestili aktivnejše izkoriščanje obstoječih instrumentov EU, dejavnejše vključevanje potrošnikov kot ključne kategorije za spodbujanje ekoloških inovacij in poslovnih praks krožnega gospodarstva ter vzpostavitev regionalnih raziskovalnih središč, t. i. EKO-INNOVATION-LIVING-LABs, ki bi izvajali in koordinirali izobraževalne ter raziskovalne dejavnosti na eni strani ter bili moderatorji v regionalnih mrežah deležnikov izven akademskih institucij. Njihove ključne dejavnosti pa bi bile vloga možganski trusta (t. i. think-tank), razvoj in vzdrževanje digitalnega repozitorija poslovnih praks o krožnem gospodarstvu in implementiranih ekoloških inovacijah v regiji, organizacija dogodkov in druge dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem družbe. Kot druge mogoče predloge pa so avtorji študije uvrstili še razvoj interdisciplinarnih izobraževalnih študijskih programov na podiplomskih ravneh, usmerjenih v upravljanje trajnostnega razvoja, poletne poslovne šole, vključevanje strokovnjakov kot gostujočih predavateljev v dodiplomske študijske programe, več javnih razpisov na temo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva in številne druge.

###

O strategiji EUSAIR 

EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija. Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.

Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja, medtem ko Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji. Več informacij najdete na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.

V torek, 16. novembra ob 9. uri, bo Občina Izola organizirala prvi spletni mednarodni dogodek projekta BLUEAIR, ki deluje na področju modre rasti. Projekt je sofinanciran iz programa INTERREG V-B ADRION Programme 2014-2020. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku z zagotovljenim simultanim prevajanjem v slovenščino.

Pametno specializacijo v Sloveniji in priložnosti pametne specializacije bo prestavil Gorazd Jenko, vodja pametne specializacije v Sloveniji. Predstavnica Evropske Komisije Eleni Hatziyanni iz Generalnega Direktorata za Morske Zadeve in Ribišvo bo spregovorila o modri rasti, modri ekonomiji v okviru EU politik.

Projekt BLUEAIR bodo predstavili vodilni partner Znanstveni park Area iz Italije, ter projektni partnerji Tehnološki park Ljubljana, Gospodarska zbornica Hrvaške in Inovacijski in podjetniški center Tehnopolis iz Črne Gore.

Donato Lacobucci, profesor Politehnične univerze Marche iz Italije, bo predstavil trenutno prekrivanje in možne nadaljne sinergije strategij pametne specializacije in strategije za Jadransko-Jonsko regijo. Fani Sakellariadou, profesorica Raziskovalnega centra Univerze v Pireju, bo predstavila tematiko sodelovanja Jadrankso-Jonskih držav v okviru modre rasti. Matjaž Ličer iz Ministrstva za Okolje in Prostor pa bo predstavil tehnologijo za napovedovanja gladine morja.

Dogodek bo moderiral Iztok Škerlič, direktor Javnega Zavoda za Spodbujanje podjetnišva in Razvojne Projekte Občine Izola ter predstavnik projektnega partnerja projekta BLUEAIR Občine Izola.

Projekt preko razvoja makro-regionalne Strategija Pametne specializacije jadransko-jonske regije o modri rasti in preko vzpostavitve specializirane inovativne skupnosti, krepi institucionalne kapacitete področja jadransko-jonske regije in zagotavlja usklajenost lokalnih pobud s strategijo EUSAIR. Za več informacij o projektu kliknite tukaj. Povezava na dogodek je dostopna tukaj (Meeting ID: 812 7336 3238 Passcode: 984272).

Za dodatne informacije pišite na jzp@izola.si.

Ljubljana je gostila številne predstavnike slovenskih organov, ki sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter ključne predstavnike makroregionalnih strategij v Sloveniji s končnim ciljem umestitve najbolj relevantnih makroregionalnih vsebin v programske dokumente nove finančne perspektive med leti 2021 in 2027. Dogodek sicer predstavlja nadaljevanje finančnega dialoga zadnjih 4 let.

Tokratni dogodek je bil namenjen predvsem predstavitvi in razpravi o makroregionalnih vsebinah, ki so jih organi upravljanja in resorji, vključeni v programiranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, umestili v osnutke programskih dokumentov in bodo predmet finančne podpore na podlagi Partnerskega sporazuma za obdobje 2021 – 2027. Leta 2020 je sicer pod vodstvom Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) potekala medresorska razprava o naložbenih prioritetah za obdobje do 2027 kot nadaljevanje začetnih usklajevanj z Evropsko komisijo. Pregled novosti in stanja Evropske kohezijske politike v Sloveniji znotraj Partnerskega sporazuma sta v sklopu dogodka podala mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za EU makroregionalne strategije z Ministrstva za zunanje zadeve, in mag. Josip Mihalic, direktor Urada za kohezijsko politiko v SVRK.

Udeleženci so pregledali ustrezno vključenost makro regionalnih vsebin ter razvoj do sedaj usklajenih ključnih projektov po posameznih stebrih strategije EUSAIR in poiskali sinergije za financiranje v novi finančni perspektivi 2021 – 2027. Pregled procesa pogajanj od ideje do potrditve ključnih (t. i. flagship) prioritet je na primeru EUSAIR predstavila Staša Mesec iz SVRK, predstavitev dokumenta »Analiza virov financiranja prioritet ključnih projektov EUSAIR v finančni perspektivi 2021 – 2027« in pravnih podlag s strani Evropske komisije pa mag. Iztok Škerlič z EUSAIR Facility Point Izola. Ključni projekti stebra »Kakovost okolja«, za katere Občina Izola prek JZP Izola izvaja naloge koordinacije in sekretariata, so razlitje nafte, zaščita in izboljšanje naravnih kopenskih habitatov ter ekosistemov in trajnost v povezavi z morskim okoljem. Več informacij o ključnih oziroma t. i. flagship projektih, ki odražajo soglasne prioritetne usmeritve za prihodnje projekte na območju EUSAIR, je moč najti na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.

Ob zaključku dogodka so predstavniki različnih programov predstavili proces programiranja s poudarkom na vključevanju makroregionalnih ključnih projektov s področij razvoja podeželja, pomorstva in ribištva, čezmejnih in TNP programov (Adrion, Med, Alpe, Podonavje). Posebno pozornost pa so namenili tudi prenosu dobrih praks delovanja in izvedbe iz drugih makroregionalnih strategij in držav strategije EUSAIR.

S 6. forumom EUSAIR je slovensko predsedstvo EUSAIR uradno zaključilo svoje naloge in pripravilo končno poročilo, ki prikazuje dosežke EUSAIR pri povezovanju ljudi in institucij za oblikovanje skupnega razumevanja sodelovanja za usklajeno, integrirano in trajnostno regijo. Obdobje od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 je bilo bogato za preboj v našo najprivlačnejšo makroregijo v Evropi.

“Ob uspešni organizaciji 6. foruma je Izola pokazala, da so občine pomembni dejavniki razvoja in država partner pri skupnem načrtovanju in izvajanju evropskih projektov in posvetovanj. Posebej ponosni smo, da smo z izolsko deklaracijo pustili sled in obnovili table Zaščitite morje. Obale skupnega morja lahko ostanejo čiste le ob sodelovanju vseh držav pri trajnostnem upravljanju.” je ob izidu poročila dejal Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvoja Projekti občine Izola.

Portorož, 12. maj 2021 – Ob zaključku 6. EUSAIR Foruma so postavili prenovljene table VARUJMO MORJE. Oznake opozarjajo na pomen varovanja in ohranjanja obalnega in morskega ekosistema ter na dinamiko visokih voda. Postavljene so na šestih različnih lokacijah v Kopru, Izoli in Piranu. Prenovo tabel je omogočila Evropska unija v sodelovanju z Občino Izola, ki je tudi organizirala dvodnevni EUSAIR Forum, postavila pa jih je Direkcija RS za vode.

Na priložnostni slovesnosti je zbrane nagovoril Đenio Zadkovič, župan Občine Piran. Pozdravil je akcijo kot prispevek k večjemu zavedanju pomena varovanja morja tako med domačini kot tudi med dnevnimi obiskovalci obalnih mest in s tem k razvoju zdravega turizma.

”Postavljene oznake so rezultat sodelovanja lokalnih skupnosti, šol, civilne zaščite in države za bolj odgovorno upravljanje z obalo in morjem. Gre za proces sodelovanja, ki krepi partnerstvo med generacijami in zagotavlja varno in zdravo prihodnost novim generacijam ob skupnem morju.” je povedal pobudnik akcije dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja strategije EUSAIR. Poleg oznak »Varujmo morje« sodelovanje krepijo tudi  s postavitvijo oznak z najvišjo doseženo morsko gladino. Zadnji oznaki sta bili postavljeni med Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij septembra 2020 v Kopru in Piranu.

Na Direkciji RS za vode že vrsto let izvajajo ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, na primer v Škocjanskem zatoku, ter načrtujejo nove ureditve na obali. Prioriteta je ohranjati ravnotežje med naravo, ekosistemi in kvaliteto življenja ljudi. Postavitev oznak ima velik socialni pomen, saj krepi ozaveščenost za odgovorno ravnanje uporabnikov obale. »Za učinkovite ukrepe, ki bodo koristili novim generacijam, moramo krepiti sodelovanje med načrtovalci ukrepov in lokalno skupnostjo,« je dejal direktor DRSV Roman Kramer.

Joško Knez, direktor Agencije RS za okolje, je pojasnil, da s sodobnimi napravami spremljajo vremenske in marigrafske procese, kar je ključnega pomena za varno plovbo in življenje na obali. Povedal je, da razvijajo tudi nadgradnjo sistema z občinami in Upravo za pomorstvo. Pomemben vidik tega sodelovanja je postavljanje oznak najvišjih gladin voda in morja, kar je izjemno pomembno za zmanjšanje poplavne ogroženosti v lokalnih okoljih.

6. EUSAIR Forum, ki je potekal pod sloganom Na obalah skupnega morja, je v okviru kakovosti okolja posebej obravnaval prav ohranjanje ekološke povezljivosti obale in morja.

Danes državljani bolj kot kadarkoli prej čutijo potrebo po zdravem okolju. Pandemija covida 19 je ljudi približala naravi, jih spodbudila, da izkoristijo zelene prostore okrog sebe, tako v naravnih okolji, na podeželju ali v mestih. To je razkrilo, kako krhka je narava in kako pomembno je, da se po najboljših močeh potrudimo, da jo obvarujemo.

Zelena infrastruktura je pomemben element, ki nam lahko pomaga zavarovati naravo in zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega nudi pomembne storitve in ima izjemne koristi tako za posameznike kot družbo in naravo. V regijah, kjer številne politične meje predstavljajo tako administrativne kot fizične ovire v procesu varovanja narave in biotske raznovrstnosti, sta skupno načrtovanje in uvedba zelene infrastrukture ključnega pomena za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Inštituta za vode Republike Slovenije in Ministrstva za Zunanje zadeve sta za ta namen izdala Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. Publikacija jasno pojasnjuje koncept zelene infrastrukture, od koncepta in opredelitev osnovnih pojmov, do identifikacije, upravljanja in načrtovanja zelene infrastrukture s primeri dobre prakse in bo kot taka zagotovo našla svoje mesto pri izvajanju ne le v Sloveniji, temveč tudi širše, na makroregionalni ravni.

Urednik priročnika, koordinator stebra III dr. Mitja Bricelj je podal svoj pogled na zeleno infrastrukturo:

V obdobju hitrega gospodarskega razvoja so bili tokovi površinskih, podzemnih, obalnih in morskih voda velikokrat obravnavani površno. Razlog: prioriteta načrtovanja je bila namenjena hitri izgradnji »sive infrastrukture«. To je povzročilo konflikte s poslabšanjem virov pitne vode in slabšanjem ekološkega stanja ter povečano ogroženost ljudi s poplavami in sušami. Te konflikte danes stopnjujejo še podnebne spremembe.

Za preseganje tovrstnega ravnanja so odgovorni načrtovalci uvedli termin »zelena infrastruktura«, ki naj dobi v prostorskem načrtovanju enak pomen kot obravnava »sive infrastrukture«. Razlog: zmanj- šanje ranljivosti naselij in izboljšanje ekološkega stanja habitatov kot ukrep k večji vodni, prehranski in poplavni varnosti ljudi. Temu je namenjen naš Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture.

Priročnik si lahko ogledate tukaj: PRIROCNIK    MANUAL

Občina Izola je kot slovenski partner Podporne točke za Evropsko strategijo za jadransko-jonsko regijo julija 2020 prevzela pomembno vlogo pri organizaciji slovenskega predsedovanja EUSAIR. 

EUSAIR je evropska strategija, ki povezuje regije ob Jadranskem in Jonskem morju, ki se soočajo s podobnimi razvojnimi, ekološkimi in drugimi izzivi. Z mednarodnim sodelovanjem predvsem v okviru štirih stebrov prispeva k oblikovanju strateških rešitev za regijo kot celoto. V okviru slovenskega predsedovanja bosta Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola ključna pri organizaciji več pomembnih dogodkov, od katerih sta v slovenski Istri najbolj odmevna tradicionalni mednarodni dogodek Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo potekal med 14. in 25. septembrom v Izoli, in 6. letni mednarodni forum EUSAIR, ki bo potekal predvidoma med 10. in 12. majem prihodnje leto na Bernardinu v Portorožu. Na dogodku se bodo srečali deležniki EUSAIR iz celotne Evrope, potekalo pa bo tudi srečanje jadransko-jonskega sveta in srečanje na ravni zunanjih ministrov držav EUSAIR. Slednji na vsakoletnem forumu podpišejo tudi posebno deklaracijo, ki vsebinsko zavezuje države k skupnemu sodelovanju; prihodnje leto bo tako podpisana Izolska deklaracija. Republika Slovenija bo predsedovanje, ki ga je nasledila za Republiko Srbijo, predala Republiki Albaniji 1. junija prihodnje leto.

Slovenska vlada je določila štiri prioritete, ki jih je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar predstavil  v videu (https://www.youtube.com/watch?v=1FKbKLT4EJk). To so: zeleno povezovanje, nadaljevanje širitvenega procesa EU, pozornost strukturi upravljanja EUSAIR in umeščanje strateških makroregionalnih aktivnosti v kohezijske in predpristopne programe EU za obdobje 2021–2027. V prvem slovenskem predsedovanju EUSAIR želi Slovenija nadaljevati delo predhodno predsedujočih držav s poudarkom na mednarodnem gospodarskem sodelovanju in soočanju regije s posledicami covid-19 na trajnosten in okolju prijazen način.

Slovenija bo istočasno in usklajeno predsedovala tudi jadransko-jonski pobudi, ki je medvladna pobuda za povečanje varnosti v Jadranskem in Jonskem morju. Omenjeni predsedovanji za Slovenijo predstavljata uvod v slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Foto: Riiba

20. januarja 2020 se je odvil že 5. Finančni dialog, ki ga je tudi tokrat organiziral JZP Izola, izvajalska struktura Občine Izola in partner projekta EUSAIR Facility point. Dogodek je namenjen komunikaciji in koordinaciji med slovenskimi organi, ki sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ključnimi predstavniki makroregionalnih strategij v Sloveniji.

Dialog se je začel s pozdravom Andreje Jerina, slovenske nacionalne koordinatorke EU makro-regionalnih strategij, sledila je predstavitev novosti in trenutno stanje programiranja Evropske kohezijske politike v Sloveniji. Predstavljena sta bila tudi procesa programiranja Programa razvoja podeželja in Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki ima tudi pomembno vlogo za sofinanciranje ohranjanja ribištva v Izoli. Glavni poudarek dialoga je bil na poskusu uskladitve makroregionalnih vsebin s slovenskimi naložbenimi prednostnimi nalogami, ki bodo finančno podprte s partnerskim sporazumom 2021-2027.

Iztok Škerlič, direktor JZP Izola je, za lažje razumevanje ciljev dogodka, v nadaljevanju predstavil projekte, katerih pripravo podpira projekt EUSAIR Facility Point. Udeleženci so poskušali določiti, katere vsebine je smiselno financirati skozi Operativni program ter katere prepustiti drugim programom. Preverjalo se je tudi možnost argumentacije identificiranih projektov in prioritet skozi makro-regionalne vsebine, kar bi jim omogočilo večjo težo pri financiranju in izvajanju v prihodnjem obdobju.

Vzdrževanje medsebojnega dialoga je ključno za nadaljnje delo, kar so potrdili tudi vsi udeleženci ter ob tem izpostavili, da je za dosego najučinkovitejšega izkoristka ukrepov ključno sodelovanje med resorji ter poznavanje procesov programiranja in poteka njihovega razvoja za primerno in učinkovito umeščanje vsebin v relevantne cilje Operativnega programa.

Danes, 27. septembra 2019 se je zaključila prva mednarodna konferenca stebrov Kvalitete okolja in Trajnostni turizem jadransko-jonske makroregije v sodelovanju s projektom INHERIT. Konferenca je obravnavala vprašanja trajnostnega turizma ob upoštevanju lokalnih ekosistemov, narave in kulturne dediščine, kar je tudi glavna tema omenjenega projekta. Dogodka so se udeležili številni govorci tako iz lokalnega kot tudi iz nacionalnega in evropskega prostora.

Konferenca se je odvila v sklopu mednarodnega dogodka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2019 s sloganom SEA4FUTURE. To je bila rdeča nit tudi na konferenci osredotočeni na prihodnost in identifikacijo novih vrednot in kakovosti destinacij, ki bodo predstavljale pomemben temelj za razvoj trajnostnih turističnih produktov višje kakovost. Zaključki konference bodo služili kot podlaga za smernice za trajnostno upravljanje destinacij in ovrednotenje naravnega ter kulturnega okolja obalnih območij. Predstavljenih je bilo več dobrih praks za ohranjanje okolja ter naravne dediščine tako na lokalni kot tudi na mednarodni ravni.

Na konferenci so spregovorili predstavniki različnih držav, med njimi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Paolo Trichilo, italijanski ambasador v Sloveniji, Blanka Beloševič koordinatorka stebra trajnostnega turizma jadransko-jonske makroregije, Mitja Bricelj in Senad Opašić, koordinatorja stebra kvaliteta okolja, Maša Klemenčič, predstavnica Slovenske turistične zbornice, Tatjana Martinović Vučetić predstavnica Ministrstva za turizem Hrvaške, ki je tudi partner projekta INHERIT, Irena Marš z Ministrstva za kulturo Slovenije, Carlo Fransozini, predstavnik zavarovanega območja Miramare iz Trsta, ter mnogo drugih. Konferenca je zato privabila udeležence iz kar 8 evropskih držav in sicer iz Avstrije, Albanije, Bosne, Grčije, Hrvaške, Italije, Slovenije in Španije.

Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki pomaga pri izvajanju aktivnosti Občine Izola kot podporne točke za sodelovanje v EUSAIR, je tudi partner projekta INHERIT. Projekt je sofinanciran iz programa Interreg MEDITERAN. Na konferenci je predstavnica JZP Izola predstavila aktivnosti, ki se bodo v sklopu projekta razvile na našem območju. S pridruženim partnerjem Krajinski park Strunjan se bo uredila pešpot, ki vodi iz Belvederja do plaže na Belih skalah. Pri tem bodo uporabljene lokalne metode urejanja poti kot je postavitev suhozidov za preprečevanje erozije. Hkrati bodo v okviru projekta predlagane nove turistične aktivnosti, ki bodo spodbujale ohranjanje naravne dediščine in razvoj trajnostnega butičnega turizma čez celo leto.